Slike ptic
Nekaj slik ptic. Te ptice sem videl na svojem potovanju okoli sveta!
(vse posneto z kamero)
Tukan
Tukani
Jump to navigation Jump to search
»Tukan« se preusmerja sem. Za ozvezdje s tem imenom glej Tukan (ozvezdje).
| Tukani | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Pisani tukan (Ramphastos dicolorus)
|
||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
|
||||||||||
| Rodovi | ||||||||||
| Andigena Aulacorhynchus Pteroglossus Ramphastos Selenidera |
Tukáni ali pôprovci (znanstveno ime Ramphastidae) so družina ptic iz reda plezalcev, v katero uvrščamo pet rodov s približno 40 vrstami, razširjenimi po vsej Srednji in Južni Ameriki, vključno s Karibi.
Tukani so znani po svojem pisanem perju, predvsem pa ogromnih, čokatih kljunih, ki lahko predstavljajo tudi do polovico telesne dolžine. Kljub velikosti je pisan kljun tukanov izredno lahka, pa vendar trdna struktura. Kljun orjaškega tukana tako predstavlja tretjino telesne dolžine, a samo dvajsetino teže. To omogoča njegova zgradba s keratinom na površini in gobastim omrežjem s kalcijem bogatih beljakovin v sredici.[1]
Tukani so pretežno sadjejedi, le občasno dopolnjujejo svojo prehrano z žuželkami in drugimi členonožci.[2]
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mormon/Puffin
Mormon (ptič)
Jump to navigation Jump to search
| Mormon | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Odrasel mormon na Islandiji
|
||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
|
||||||||||||||
| Znanstveno ime | ||||||||||||||
| Fratercula arctica (Linnaeus, 1758) |
||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||
| Alca arctica Linnaeus, 1758 |
Mormon (znanstveno ime Fratercula arctica) je morski ptič iz družine njork, ki gnezdi ob obalah severnega Atlantskega oceana.
Prepoznaven je predvsem po pisani obarvanosti kljuna, ki jo dobita tako samec kot samica v času gnezditve. Gre za živo oranžne rožene plošče, ki mormonu zrastejo pred gnezditveno sezono in jih jeseni odvrže, zato imajo ti ptiči pozimi manjši kljun. Med gnezditvijo je glede na telesno velikost ogromen, podoben papagajevemu, zato je dobil mormon vzdevek »morski papagaj«. Telo je čokato, dolgo 28 do 34 cm in dvobarvno – po prsih in trebuhu belo, po hrbtni strani pa črno, le okoli vratu ima črn pas. Poleti ima belo tudi perje okoli oči in po licih, ki pozimi posivi. Peruti so po spodnji strani temno sive.[2]
Med gnezditvijo je razširjen po vsem severu Atlantskega oceana od Norveške do Španije na vzhodu in od severozahodne Grenlandije do Nove Fundlandije na zahodu. Pozimi se umakne v notranjost celine in se klati tudi po obalah Sredozemskega morja (Malta, Črna gora,…).[1]
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Golobi
»Golob« se preusmerja sem. Za red Columbiformes glej Golobje. Za druge pomene glej Golob (razločitev).
| Golobi | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Domači golob (Columba livia domestica) v letu
|
||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
|
||||||||||
| Poddružine[1] | ||||||||||
|
Vendar glej besedilo. |
Golobi (znanstveno ime Columbidae) so družina ptičev, ki jo uvrščamo v red Columbiformes (golobje). Sem spada okrog 300 vrst pevcem podobnih ptic. Golobi so čokate ptice s kratkimi vratovi in kratkimi vitkimi kljuni z mesnato cero. Predstavnike družine najdemo po vsem svetu, največjo pestrost vrst pa golobi dosegajo v jugovzhodni Aziji in Avstralaziji. Po telesni velikosti so golobi raznolika skupina – največji so predstavniki rodu Goura iz Nove Gvineje, ki dosežejo do 2 kilograma teže, najmanjši pa predstavniki ameriške vrste Columbina passerina, ki po velikosti ne presegajo domačega vrabca in tehtajo okoli 30g.
So rastlinojedi, prehranjujejo se s sadeži, semeni in zelenimi deli rastlin. Za mladiče skrbita oba starša; gnezdo zgradita iz vejic in se izmenjujeta pri sedenju na jajcih. Mladiče hranita z mleku podobnim izločkom posebnih žlez v steni golše, kar je posebnost med ptiči.
Mati golob posira za sliko
Ptič, ki ga navadno imenujemo z imenom »golob«, je domači golob, podvrsta skalnega goloba, najdemo jih v mestih po vsem svetu.
Vrane
Vráni (znanstveno ime Corvidae) so družina ptic iz reda pevcev (Passeriformes). Štejejo okoli 120 vrst, ki so razširjene po vsem svetu, razen skrajno južnega dela Južne Amerike in polarnih predelov. So večji kot večina pevcev, nekatere vrste pa so največji pevci sploh.
So vsejede živali, ki se hranijo oportunistično z nevretenčarji, malimi sesalci, mladiči drugih ptic iz gnezd, mrhovino, semeni, jagodami in drugimi sadeži. Nekatere vrste, predvsem vrane, so se prilagodile na človekovo bližino (pravimo, da so sinantropne) in se na račun zanesljivega vira hrane zelo razmnožile.
