Golobi

Golobi
Domači golob (Columba livia domestica) v letu

Domači golob (Columba livia domestica) v letu
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Columbiformes (golobje)
Družina: Columbidae
Poddružine[1]

Vendar glej besedilo.

Golobi (znanstveno ime Columbidae) so družina ptičev, ki jo uvrščamo v red Columbiformes (golobje). Sem spada okrog 300 vrst pevcem podobnih ptic. Golobi so čokate ptice s kratkimi vratovi in kratkimi vitkimi kljuni z mesnato cero. Predstavnike družine najdemo po vsem svetu, največjo pestrost vrst pa golobi dosegajo v jugovzhodni Aziji in Avstralaziji. Po telesni velikosti so golobi raznolika skupina – največji so predstavniki rodu Goura iz Nove Gvineje, ki dosežejo do 2 kilograma teže, najmanjši pa predstavniki ameriške vrste Columbina passerina, ki po velikosti ne presegajo domačega vrabca in tehtajo okoli 30g.

So rastlinojedi, prehranjujejo se s sadeži, semeni in zelenimi deli rastlin. Za mladiče skrbita oba starša; gnezdo zgradita iz vejic in se izmenjujeta pri sedenju na jajcih. Mladiče hranita z mleku podobnim izločkom posebnih žlez v steni golše, kar je posebnost med ptiči.

Mati golob posira za sliko

Ptič, ki ga navadno imenujemo z imenom »golob«, je domači golob, podvrsta skalnega goloba, najdemo jih v mestih po vsem svetu.

Vrane

Vráni (znanstveno ime Corvidae) so družina ptic iz reda pevcev (Passeriformes). Štejejo okoli 120 vrst, ki so razširjene po vsem svetu, razen skrajno južnega dela Južne Amerike in polarnih predelov. So večji kot večina pevcev, nekatere vrste pa so največji pevci sploh.

So vsejede živali, ki se hranijo oportunistično z nevretenčarji, malimi sesalci, mladiči drugih ptic iz gnezd, mrhovino, semeni, jagodami in drugimi sadeži. Nekatere vrste, predvsem vrane, so se prilagodile na človekovo bližino (pravimo, da so sinantropne) in se na račun zanesljivega vira hrane zelo razmnožile.